Z razrastom raznih ekoloških tehnikalij za čim manjšo porabo in čim manjše izpuste, opažamo tudi čedalje bolj ekstremen trend vožnje v skoraj absurdno nizkih obratih. Te v avtomobilih z avtomatskim menjalnikom tako ali drugače izvaja avtomobil sam, še posebej, če preklopite na varčni način vožnje, v avtomobilih z ročnim menjalnikom pa nas na na ‘pozitiven’ učinek na porabo z vožnjo v čim višji prestavi, opominjajo razni indikatorji. Te nam vseskozi namigujejo, da bomo z vožnjo v čim višji prestavi prihranili gorivo, kar nekateri vzamejo zelo resno.
Varčna vožnja pri nizkih vrtljajih vas lahko na dolgi rok stane tisoče evrov!
Rezultat tega je praktično konstantna vožnja v višjih prestavah le malo nad prostim tekom, ki je sicer med nizko obremenitvijo motorja, recimo pri konstantni vožnji po regionalni cesti, res najbolj varčna. Vendar se lahko izkaže za ravno nasproten učinek na porabo in predvsem vašo denarnico, če mora voznik pospešiti ali dodati plin zaradi vožnje v klanec. Motor bo v tistem trenutku daleč izven optimalnega območja delovanja in enostavno ne bo imel moči in navora, da bi se odzval na pritisk plina, vseeno pa bo sam motor izjemno obremenjen, saj bomo od njega zahtevali nekaj, česar nam ne more zagotoviti. V avtomobilih z avtomatskim menjalnikom to seveda ni tak problem, saj bo avtomobil sam prestavil nekaj prestav nižje, pri avtomobilih z ročnim menjalnikom, pa moramo to storiti mi.
V primeru pospeševanja izven optimalnega območja delovanja ob pritisku na plin ne bo narasla le poraba, temveč se bo povečala tudi obraba motorja, še posebej nekaterih izjemno dragih komponent, ki imajo lahko zelo negativen učinek na našo denarnico. Ravno iz tega naslova, tudi če vam uspe znižati porabo za kakšen deciliter ali dva, se ne veselite prekmalu, saj vas lahko tovrstna vožnja z izjemno obremenjenim motorjem, kasneje stane še veliko več, kot boste vi prihranili z varčno vožnjo pri nizkih obratih.
Ko je motor preobremenjen, recimo pri vožnji v klanec v previsoki prestavi, so pod veliko obremenitvijo predvsem vrtljivi deli motorja, kot je naprimer sklop ročične gredi. Ojnice so na ročično gred denimo uležajene z drsnimi ležaji, ki za optimalno delovanje potrebujejo dovolj debel oljni film. Če so vrtljaji prenizki, se ta ne ustvari ustrezno, nezadostno mazanje pa v kombinaciji z visokimi silami poskrbi za hitrejšo obrabo mirujočih površin in s tem tudi za krajšo življenjsko dobo motorja.
Verjetno ste slišali tudi že za kakšen primer, ko se je nekomu ‘zapacal’ filter trdih delcev oziroma pogovorno DPF filter. To se vedno zgodi zaradi varčne vožnje pri nizkih obratih in nezadostne vožnje v višjem območju delovanja motorja(mestna vožnja). Ta filter namreč filtrira vse trde delce nastale pri nepopolnem izgorevanju goriva (saje), ki jih nato pri povišani temperaturi med regeneracijo, popolnoma uniči. A to je možno le pri daljši obremenitvi, saj regeneracija potrebuje svoj čas, da se v celoti izvede. V kolikor sistemu ne damo te možnosti za regeneracijo, se ta s časom tako zamaši, da je potrebna menjava, saj ga tudi prisilna regeneracija ne očisti več. Ker pa tovrstni filtri vsebujejo relativno veliko platine, so posledično zelo dragi, kar ima zopet ravno nasproten učinek na vašo denarnico, kot bi si želeli.
Pri konstantni ‘varčni’ vožnji z nizkimi vrtljaji pa trpi tudi dvomasni vztrajnik, s katerim so opremljeni praktično vsi dizelsko gnani avtomobili in tudi nekateri bencinski. Ta namreč duši vibracije z motorja na preostanek pogonskega sklopa in tako skrbi za mirnejšo vožnjo ter tišjo vožnjo. Zaradi kompleksnejše izdelave je dvomasni vztrajnik tudi precej drag, še dražja pa je njegova zamenjava, saj je potrebno z avtomobila demontirati(odmontirati, odstraniti) vsaj menjalnik, v nekaterih primerih pa tudi celoten motor. Zato je dobro vedeti, da mu življenjsko dobo krajšajo nenadne spremembe obremenitve in vožnja pri visokih obremenitvah.
Poleg tega se tudi speljuje, kot da je avto gnan na kremenčkovo mašino(Flinstones) in se delajo zastoji, ni tekočega prometa 😀