Sredinsko nameščen motor se ponavadi uporablja zgolj pri športnih in superšportnih avtomobilih, saj je vsa motorna masa (ali vsaj velika večina) pozicionirana med obema osema. To predstavlja dinamično najboljšo možno rešitev, saj je praktično vsa masa avtomobila nameščena med obe osi, zato je mnogo lažje ustvariti vozniško nevtralen avtomobil, kjer v zavojih nos ne bo silil ven, zadka pa mu ravno tako ne bo odnašalo brez provokacije. Tudi tukaj obstajata dve različici saj poznamo prednje-sredinsko nameščen motor in zadnje-sredinsko nameščen motor. Zadnje-sredinsko nameščen motor je praktično sinonim za pojem sredinsko nameščenih motorjev in se uporablja v vseh superšportnikih od Lamborghinijev, Ferrarijev in McLarnov, do Bugattijev in nekaterih Porschev. V tem primeru motor sedi direktno za vozniškim in sovozniškim sedežem kar nam takoj pove tudi največjo pomankljivost s strani avtomobilskih proizvajalcev – pomanjkanje prostora v kabini.

Taki avtomobili so lahko namreč zgolj dvosedi ali v najboljšem primeru 2+2, kjer tista zadnja dva nista ravno uporabna za kaj drugega kot nakupovalne vrečke, pa še prtljažnega prostora zadaj praktično ni. Ravno zato se taka postavitev uporablja izključno pri avtomobilih, kjer praktičnost ni ravno najbolj pomembna. Potem so tukaj še prednje -sredinsko nameščeni motorji na katere pa veliko ljudi pozabi in jih meče v isti koš kot prednje nameščene motorje. To je sicer res, da so nameščeni spredaj pa vendar so pomaknjeni toliko nazaj, da je vsa ali vsaj večina njihove mase za prvo osjo. Po večini so to izjemno močni dvosedežni GT avtomobili kot so naprimer Aston Martin DB11, Ferrari F12 ali Mercedes-Benz AMG GT, najdemo pa tudi nekoliko bolj praktične štirisedežne avtomobile kot je naprimer Ferrari GTC4 Lusso ali pravi športnik Nissan GT-R. Slabost je še vedno pomanjkanje prostora, zaradi krajših kabin kot pri prednje nameščenih motorjih, vseeno pa je prostora več, obenem pa dobimo še popolnoma uporaben in velik prtljažnik.