Motor spredaj, zadaj ali v sredini?

V svetu avtomobilizma poznamo vsaj tri različne postavitve pogonskega agregata, motor spredaj, zadaj ali v sredini, med katerimi vsak predstavlja svoje prednosti in slabosti, še posebej v kombinaciji z različnimi postavitvami in pogoni. Da bodo stvari vsaj nekoliko bolj jasne, smo se odločili napisati malo daljši članek, kjer boste zagotovo izvedeli nekaj novega.

Prednja namestitev motorja:

Namestitev motorja spredaj pomeni, da je vsa ali večina njegove mase med ali pred prednjo osjo, v kombinaciji s prednje nameščenim motorjem pa poznamo tudi še vzdolžno ali prečno postavitev motorja, ki pa je pogojena predvsem z vrsto pogona. V kolikor ima avtomobil prednji pogon je prednja postavitev motorja edina logična, v tem primeru pa je tudi sam motor postavljen prečno. Prednost tega je izjemno kratka pot od motorja do koles (majhne izgube), cenejša izdelava in ogromno prostora v kabini, za največjo slabost pa ponavadi štejemo, da je to dinamično najslabša kombinacija. Enako postavitev najdemo tudi v nekaterih štirikolesno gnanih avtomobilih, ki imajo za osnovo avtomobil gnan na prednji kolesni par (večina modernih crossoverjev in SUV-ov). Po drugi strani pa imamo avtomobile z zadnjim pogonom in prednje nameščenim motorjem, kot so naprimer vozila znamke BMW in Mercedes-Benz. Prednosti tovrstne postavitve so, da je motor pomaknjen nekoliko nazaj, v kabini še vedno ostane precej prostora. Inženirji lahko tako lažje ustvarijo popolno razmerje teže 50:50 med prvo in zadnjo osjo kar seveda pozitivno vpliva na vozno dinamiko avtomobila. No tudi tukaj ni vse rožnato saj je ta izvedba dražja od prve, v prenosu moči od motorja do koles pa se zaradi daljše poti pojavlja več izgub. Vzdolžno postavitev motorja najdemo tudi v štirikolesno gnanih SUV-ih, ki za osnovo uporabljajo pogonski sklop z zadnjim pogonom kot je naprimer BMW X3.

Sredinska postavitev motorja:

Sredinsko nameščen motor se ponavadi uporablja zgolj pri športnih in superšportnih avtomobilih, saj je vsa motorna masa (ali vsaj velika večina) pozicionirana med obema osema. To predstavlja dinamično najboljšo možno rešitev, saj je praktično vsa masa avtomobila nameščena med obe osi, zato je mnogo lažje ustvariti vozniško nevtralen avtomobil, kjer v zavojih nos ne bo silil ven, zadka pa mu ravno tako ne bo odnašalo brez provokacije. Tudi tukaj obstajata dve različici saj poznamo prednje-sredinsko nameščen motor in zadnje-sredinsko nameščen motor. Zadnje-sredinsko nameščen motor je praktično sinonim za pojem sredinsko nameščenih motorjev in se uporablja v vseh superšportnikih od Lamborghinijev, Ferrarijev in McLarnov, do Bugattijev in nekaterih Porschev. V tem primeru motor sedi direktno za vozniškim in sovozniškim sedežem kar nam takoj pove tudi največjo pomankljivost s strani avtomobilskih proizvajalcev – pomanjkanje prostora v kabini. Taki avtomobili so lahko namreč zgolj dvosedi ali v najboljšem primeru 2+2, kjer tista zadnja dva nista ravno uporabna za kaj drugega kot nakupovalne vrečke, pa še prtljažnega prostora zadaj praktično ni. Ravno zato se taka postavitev uporablja izključno pri avtomobilih, kjer praktičnost ni ravno najbolj pomembna. Potem so tukaj še prednje -sredinsko nameščeni motorji na katere pa veliko ljudi pozabi in jih meče v isti koš kot prednje nameščene motorje. To je sicer res, da so nameščeni spredaj pa vendar so pomaknjeni toliko nazaj, da je vsa ali vsaj večina njihove mase za prvo osjo. Po večini so to izjemno močni dvosedežni GT avtomobili kot so naprimer Aston Martin DB11, Ferrari F12 ali Mercedes-Benz AMG GT, najdemo pa tudi nekoliko bolj praktične štirisedežne avtomobile kot je naprimer Ferrari GTC4 Lusso ali pravi športnik Nissan GT-R. Slabost je še vedno pomanjkanje prostora, zaradi krajših kabin kot pri prednje nameščenih motorjih, vseeno pa je prostora več, obenem pa dobimo še popolnoma uporaben in velik prtljažnik.

Zadnja postavitev motorja:

Porsche 911

Med znanimi avtomobili to postavitev sedaj uporablja samo še Porsche 911, v preteklosti pa smo tako postavitev videvali vsepovsod od VW Hroščev in VW Bullijev, do slavnih Fičkotov. Prednost take postavitve, kjer večina mase motorja sega preko zadnje osi, je predvsem neverjeten oprijem zadnjih koles in boljši zavorni učinek, saj teža motorja nasprotuje tendenci dviga zadka ob močnem zaviranju. Obenem taka postavitev ponuja tudi možnost (sicer majhnih) zadnjih sedežev še za dva potnika, vsa ta masa v zadku pa lahko vodi do ’zanimive’ in nekoliko nevarne (za neizkušene voznike) vozne dinamike, ki je bila bolj izrazita pri starejših generacijah modela 911. Ravno tako je tehnično težko zagotoviti zadostno hlajenje in zadostno količino zraka, še posebej dokler so bili motorji hlajeni zračno. No ja od bolj poznanih avtomobilov tako postavitev sedaj uporablja še ‘naš’ Renault Twingo, ki pa uporablja to postavitev zaradi povsem drugačnih razlogov.