Kako so sodobni avtomobili dimenzijsko zrasli

Kako so sodobni avtomobili dimenzijsko zrasli

Kako so sodobni avtomobili dimenzijsko zrasli in zakaj navkljub večjim meram ne dobimo nujno večje prostornosti?

Včasih kar nekoliko pozabimo na to koliko so sodobni avtomobili v zadnjih desetletjih dejansko dimenzijsko zrasli, dokler se poleg enega takega ne parkira kakšen fičko ali Zastava 101. Seveda v tem primeru mislimo izključno evropske in japonske avtomobile, saj so Američani in njihovi ogromni Cadillac-i, v tem primeru pač poglavje zase.

Sodobni avtomobili so dimenzijsko zrasli, pa so res?

Seveda ne smemo pozabiti niti kako so se mere avtomobilov spreminjale pred ‘moderno zgodovino’ avtomobilizma. V času pred in kmalu po drugi svetovni vojni, so bili namreč avtomobili izključno domena bogatih in vplivnih ljudi, posledično pa so bili tudi dimenzijsko enormni. Če vzamemo za primer recimo Bentley 8 litre iz leta 1930, je bil v primeru podaljšane medosne razdalje le ta dolg skoraj 5 metrov in pol, pa tudi sama medosna razdalja ostalih primerljivih avtomobilov, je bila v večini primerov enaka celotni dolžini slavnega fička.

Ko govorimo o mersko čedalje večjih avtomobilih, seveda mislimo na obdobje po koncu 70’ let prejšnjega stoletja, ko so si začeli avtomobili vtirati pot tudi v življenja običajnih ljudi. V času, ko so na cestah kraljevali BMW 2002, Volkswagen Golf prve generacije in seveda že prej omenjeni jugoslovanski heroji, so bili ljudje navajeni na veliko praktičnosti v precej kompaktnem pakiranju, sčasoma pa so novejše generacije istih avtov le pridobivale na teži in zunanjih dimenzijah, a ne nujno tudi na prostornosti. BMW 2002 je recimo predhodnik sodobne serije 3, ki je iz originalnih 422 centimetrov v dobrih 40 letih dimenzijsko zrasel za skoraj pol metra in sedaj meri že več kot E39 generacija BMW serije 5. 

Podobna zgodba je pri ljudskem heroju VW Golf. Golf prve generacije je bil praktično tako velik kot sodobni volkswagnov mestni malček VW UP! V osmih generacijah je iz ‘originalnih’ 370 centimetrov in dobrih 800 kilogramov, do osme generacije zrasel že za več kot pol metra v dolžino in dobrih 20 centimetrov v širino, dobre pol tone pa je pridobil tudi na tehtnici. Pa bi rekli, da je tudi toliko bolj prostoren? Kdo se še spomni koliko prostora je bilo na zadnji klopi ikonskega VW Golf ‘dvojke’? Zagotovo mnogo več kot pri recimo četrti generaciji. Izjema ni niti ikonski MINI, ki tudi v najnovejši generaciji še vedno velja za majhen mestni avtomobil, a v trenutku, ko ga postavimo ob bok klasičnemu MINI-ju vidimo, da je zrasel skoraj en meter v dolžino, 10 centimetrov v višino in preko 30 centimetrov v širino.

Razlog za to večinoma sloni na izboljšanju varnosti in čedalje višjih standardih glede udobja. Sodobni avtomobili morajo biti karseda varni, da zadostijo najnovejšim standardom, dobro zvočno zatesnjeni in seveda do vrha založeni z opremo. Poleg tega morajo v svoje pogonske sklope vključevati tudi čedalje več komponent, ki čistijo izpušne pline, da zadostijo tudi najnovejšim okoljevarstvenim normativom. Ravno zato so morali za približno enako prostornino notranjosti, dimenzijsko precej zrasti, k ogromnemu prirastku k teži pa poleg vsega zgoraj naštetega prispeva tudi čedalje večja prisotnost sodobne elektronike in tehnoloških naprav. Če smo bili včasih v Mercedesu razreda S zadovoljni z navigacijo, avtomatsko klimatsko napravo, tempomatom in gretjem sedežev, pa sedaj isti model sploh ni dobro opremljen, če nima 4 LCD ekranov, štiri conske klimatske naprave, gretja ter masaže prednjih in zadnjih sedežev, Burmester zvočniškega sistema s 30 zvočniki in seveda kopico zračnih blazin. Seveda so to le nam vidne stvari, še več se dogaja ‘pod kožo’ avtomobilov. Dodajajo se vedno novi senzorji, moduli, ki vse to upravljajo in še in še….nič čudnega, če so avtomobili tudi čedalje bolj pokvarljivi, ko pa je toliko več stvari, ki se lahko pokvarijo. 

PREBERITE TUDI:

Vse o Davku na motorna vozila.

Proces varnega uvoza vozila po naročilu. 

Vse o financiranju vozil.