Atmosferski, turbo ali kompresorski pogonski agregat?

Večina ljudi niti ne ve v čem je razlika in kakšne so prednosti ter slabosti turbo motorjev, atmosferskih motorjev in takih z mehanskim kompresorjem. Če ste vi med njimi potem ste na pravem mestu, saj bom v tem članku poskusil razložiti točno to.

Atmosferski motorji:

Začnimo z najosnovnejšim. Atmosferskemu pogonskemu agregatu se tako reče, ker motor zrak sesa direktno iz okolice in je tako pod atmosferskim tlakom. Med zračnim filtrom in sesalnim kolektorjem ni praktično ničesar, kar bi oviralo pretok zraka, to pa se pozna tudi na sami odzivnosti motorja. Ena največjih prednosti takšnih pogonskih agregatov je namreč ravno njihova odzivnost na gib stopalke za plin ter linearna krivulja moči, presenetijo pa tudi z zvokom, saj imajo izpušni plini praktično neoviran pretok. Druga prednost je tudi enostavna zasnova in s tem povezana pričakovana večja zanesljivost motorja. Pa vendar ni vse rožnato, atmosferci kakor jim radi rečemo, niso brez svojih pomanjkljivosti. Tukaj gre izpostaviti predvsem pomanjkanje moči in navora, ki sta zaradi omejenega dotoka zraka (če želimo ohraniti ‘popolno izgorevanje’) precej omejena, slaba pa je tudi učinkovitost kar pomeni, da imajo ponavadi večjo porabo od turbinskih ekvivalentov.

Turbinsko podprti motorji:

Turbinsko podprti motorji so v trenutnem času verjetno najbolj razširjeni pogonski agregati na tržišču. Za razliko od atmosferskega motorja, ki sam sesa zrak iz okolice, tukaj zrak v izgorevalno komoro doteka pod tlakom, ki ga ustvarja turbina. To ženejo izstopajoči izpušni plini in z večjim dotokom zraka omogoča tudi povečan vbrizg goriva ter temu primerno ustvarijo večjo moč ter več navora. Praviloma so tudi mnogo bolj učinkoviti in porabijo dosti manj goriva ter v okolje spustijo manj škodljivih plinov. Slabosti? Tudi tukaj jih je nekaj. Najprej je tukaj večja kompleksnost izdelave in samega delovanja, kar pomeni, da je več možnosti, da se kaj pokvari. Turbopolnilniki se namreč vrtijo z izjemno visoko frekvenco in so zelo občutljivi na nepravilno mazanje ali ‘hladno tiščanje’ motorja. Ker se mora turbina ob vsakem pritisku na plin najprej zavrteti obstaja tudi tako imenovana turbo luknja, kar pomeni, da obstaja nek časovni zamik med pritiskom na plin in odzivom motorja obenem pa dovajanje moči skozi celoten razpon vrtljajev ni ravno linearno. Za dlakocepce je slabši tudi zvok motorja, saj morajo izpušni plini, ki ženejo turbopolnilnik potovati skozi njega, kar seveda zaduši zvok.

Motorji s kompresorjem:

Te izvedbe so na trgu izjemno redke. V osnovi kompresor tako kot turbopolnilnik skrbi za večji tlak vstopnega zraka in tudi ideja za tem je enaka – večja moč in večji navor. Razlika je v delovanju. Kompresor zrak komprimira kar s pomočjo motorja, saj ga le ta ponavadi žene preko zobatega jermena, ki se vrti skupaj z ročično gredjo. Prednost te zasnove je boljša odzivnost in večja linearnost v primerjavi s turbo motorjem, slaba plat tega pa je, da prirastek v moči ponavadi ni tolikšen kot pri turbopolnilniku, saj sam kompresor za delovanje potrebuje precej moči, ki jo jemlje motorju, zaradi kompleksnosti pa je dražja tudi sama izdelava.